Zgodaj spomladi je čas za gnojenje in pripravo kmetijskih površin. Pri tem moramo upoštevati več pravil.
Ob koncu februarja oz. v začetku marca nastopi čas, ko je rastlinam ozimnih žit potrebno dodati potrebne količine dušika in žvepla s prvim dognojevanjem. Pravočasna izvedba prvega dognojevanja ozimin ima odločilen vpliv pridelka žitnega zrnja.
Čas gnojenja je omejen z Uredbo o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, ki nalaga časovne omejitve predvsem v obdobju od 15. novembra do 1. marca, ko je gnojenje večinoma prepovedano.
Vir fotografije: pixabay.com
Ne glede na zgoraj zapisano omejitev, pa je gnojenje z organskimi in mineralnimi gnojili vedno prepovedano:
- na poplavljenih tleh,
- na tleh, nasičenih z vodo ali prekritih s snežno odejo in na zamrznjenih tleh,
- na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju, na nerodovitnih zemljiščih ter vodnih zemljiščih,
- na nekaterih gozdnih zemljiščih in na priobalnih zemljiščih,
- na območjih vodnih zajetij.
Celotno uredbo in njena določila najdete na povezavi http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED5124, namen uredbe pa je preprečiti uporabo gnojil, ki vsebujejo dušik, v času, ko rastline hranil ne potrebujejo in s tem zmanjšati izpiranje dušika v površinske in podzemne vode.
Gnojenje na vodovarstvenih območjih
Na vseh vodovarstvenih območjih, ki so opredeljena z zakonodajo in ne glede na letni čas, veljajo omejitve gnojenja z dušikom. Tam lahko gnojimo samo na osnovi gnojilnih načrtov. Za izdelavo le teh je potrebno narediti analizo tal na vrednosti fosforja, kalija in organske snovi v tleh. Izdela se v skladu s Smernicami za strokovno utemeljeno gnojenje.
Smrad, nezaželen sopotnik
Kmetijstvo onesnažuje ozračje z amonijakom, s toplogrednimi plini, z različnimi snovmi, ki povzročajo smrad, s prahom, kemikalijami in dimom. Izpustom se ne moremo izogniti, lahko pa jih zmanjšamo
.
V Sloveniji nimamo nobenega predpisa, ki bi urejal emisijo neprijetnih vonjav, zato tudi inšpekcija nima pravne podlage, da bi ukrepala v primeru samega smradu, ker smrad kot tak v naših predpisih ni opredeljen. V zvezi z gnojenjem z živinskimi gnojili obstaja le dobra kmetijska praksa. »V skladu s kodeksom dobre kmetijske prakse je emisije smradu pri gnojenju z živinskimi gnojili mogoče zmanjšati z izbiro ugodnih vremenskih razmer. Na travin
ju, kjer zadelava gnojevke v tla ni mogoča, je to najučinkovitejša metoda za zmanjšanje emisij. Za gnojenje se izbere miren, hladen in vlažen dan. Če je mogoče, se gnojenje izvede zvečer ali pred oziroma ob rahlem dežju,« pojasnjujejo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Zavedati se moramo, da brez gnojenja ni pridelka. Z izvajanjem dobrih kmetijskih praks je možno doseči cilj, da je gnojenje nemoteče za prebivalce, ki živijo poleg kmetijskih površin, ter ob tem zagotoviti zadostno zalogo hranil za rast rastlin v rastni sezoni. Z gnojenjem torej rastlinam zagotavljamo hranila za rast, kar je predpogoj za doseganje želenih in kakovostnih pridelkov.
Smrad je eden najpogostejših vzrokov za nesoglasja med kmeti in okoliškim prebivalstvom, saj se mu v celoti ne moremo izogniti, lahko pa ga zmanjšamo. Pri gnojenju z gnojevko in gnojnico se moramo izogniti pršenju. Če je mogoče, uporabljamo opremo, ki omogoča nanašanje tekočih gnojil neposredno na tla ali celo vbrizganje gnojil v tla. Na njivah živinska gnojila čimprej, vsaj v 24 urah, zaorjimo ali vsaj plitvo zadelajmo v tla.
Počistimo za seboj!
Potrebno je izpostaviti še 6. člen Zakona o cestah, ki narekuje kmetom prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste, katere lahko ob neupoštevanju prinesejo kazni za prekrške. Za kršitve je na območju občin ustanoviteljic Skupne občinske uprave Maribor pristojna Medobčinska inšpekcija.
Ta člen pravi, da kmetje na cestnem zemljišču javne ceste ne smejo:
- odvajati meteorne vode, odplak ali drugih tekočin,
- po brežinah spuščati kamenja, lesa in drugih materialov oz. predmetov,
- postavljati ograj in stebričkov ter zasaditi žive meje, drevje, trto ali druge visoke nasade oz. poljščine,
- nameščati ali odlagati lesa, opeke, zemlje, drug material ali predmete,
- nasipati zemljišča ali nameščati kakršnekoli predmete, ki bi lahko ovirali ali onemogočali nemoteno in varno odvijanje cestnega prometa;
- razsipati sipkega materiala, razen posipnih materialov v času izvajanja zimske službe.
Pred vključitvijo vozila v promet na javni cesti s kolovozne poti, nekategorizirane ceste, kmetijskega zemljišča ali območja izvajanja del, morajo kmetje in drugi vozniki odstraniti z vozila ter s površine koles material, s katerim bi se lahko onesnažilo vozišče (npr. zemlja, blato).
Viri:
- Svetovalni kodeks dobre kmetijske prakse (https://www.kis.si/f/docs/Druge_publikacije/Kodeks_dobre_kmetijske_prakse_1.pdf)
- Smernice za strokovno utemeljeno gnojenje (https://www.gov.si/assets/ministrstva/MKGP/DOKUMENTI/KMETIJSTVO/RASTLINSKA-PRIDELAVA/GNOJILA/smernice-za-gnojenje_2011.pdf)
- vestnik.si (https://vestnik.si/clanek/slovenija/ko-kmet-gnoji-hudo-smrdi-vendar-kazni-ni-717259)
- Kmetijsko gozdarski zavod Slovenije (www.kgzs.si)
Pripravili:
Andreja Kavaš in Nina Gornik Mulec
Skupna služba varstva okolja
Skupna občinska uprava Maribor
