Pogosto nas opozarjajo, da z obličja planeta izginjajo ali so izginule številne rastlinske in živalske vrste. Številne vrste so skrajno ogrožene, druge ogrožene ali ranljive. Vzroki upadanja raznolikosti življenja so v veliki meri posledica rasti človeške populacije. Leta 1800 je na Zemlji živela nekaj manj kot milijarda ljudi, na začetku 20. stoletja 1,6 milijarde ljudi, leta 2010 pa že 7 milijard ljudi, ki izkoriščamo življenjski prostor in naravne vire zase ob tem pa uničujemo življenjski prostor drugih živih bitij.
Ampak danes ne bomo govorili neposredno o izgubi živalskih in rastlinskih vrst, ampak o izgubi nečesa, o čemer se vsaj pri nas premalo govori. O izgubi pomembnega naravnega vira. Ne, ne bom pisala o vodi, tokrat bom pisala o prsti. Prst po svetu »izumira«. Ali veste, da se po podatkih Združenih narodov vsako minuto v puščavo spremeni obdelovalna površina v velikosti 30 nogometnih igrišč (cca 15 ha). Ko iz tal izgine humus, ki bi ga v tleh moralo biti minimalno od 3 % do 6 %, je ogrožen glavi vir naše hrane in s tem življenje kot ga poznamo. Če ne spremenimo načina ravnanja s prstjo, bi bilo lahko do leta 2050 degradiranih več kot 90 % tal v svetovnem merilu.
Če so danes po svetu vojne iz človekove objestnosti in zaradi pridobivanja drugih vrst bogastev, so bile nekoč v zgodovini vojne predvsem zaradi pomanjkanja osnovnih virov kot sta voda in zemlja. Mlade generacije ne poznamo krize zaradi pomanjkanja hrane, starejši še dobro vedo kako hudo je biti brez osnovnih virov preživetja. Bogatejši in tisti, ki živijo v predelih, kjer izguba rodovitnosti prsti še ni tako pereča (mednje sodi tudi Slovenija, kjer nas bolj kot izguba rodovitnosti tal ogroža pozidava najboljše kmetijske zemlje) pa pogosto pozabljajo, da ko gre za preživetje, bodo močneje oboroženi s silo zavzeli zemljo ali hrano tam, kjer jo bodo dobili. Žal pri tako globalno povezanem svetu, nihče ni na varni strani.
Zato je pomembno, da se vsi ljudje sveta zavedamo tega problem, da lahko zahtevamo od političnih odločevalcev, da okoljske teme in skrb za rodovitno prst postanejo prednostna naloga vlad po vsem svetu, da se vzpostavijo in v prakso uvedejo metode, ki bodo revitalizirale prst. Obnova tal bo igrala ključno vlogo pri odpravljanju svetovne lakote in revščine, nevtralizaciji človeških emisij CO2, pri zaščiti biodiverzitete in reševanju težav s pomanjkanjem vode.
Več o gibanju: https://consciousplanet.org/ ; https://www.facebook.com/consciousplanetslovenian/
Tamara Korošec, svetovalec specialist za ekološko kmetovanje
KGZS - Zavod Maribor
