Svetovni dan prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst (3.3.), svetovni dan žab (20.3.), mednarodni dan gozdov (21.3.)
Nabirajmo odgovorno
Tema letošnjega svetovnega dne prostoživečih vrst so zdravilne in aromatične rastline. Te imajo ključno vlogo pri ohranjanju zdravja ljudi, kulturne dediščine in preživetja določenih lokalnih skupnosti. Vendar več kot 20 % grozi izumrtje zaradi prekomernega nabiranja, izgube habitata, podnebnih sprememb in nezakonite trgovine.
Tudi pri nas je priljubljeno nabiralništvo. Raba gozdov, kot na primer nabiranje gob, drevesnih plodov, zelnatih rastlin in njihovih delov, je sicer dovoljena tudi nelastnikom gozdov. Posamezni obiskovalec gozda lahko v smislu rekreativnega nabiranja za lastne potrebe nabere dnevno največ 2 kg gob, plodov, mahov in kostanja ter 1 kg zelnatih rastlin.
Strožje omejitve veljajo za zavarovane vrste. Arnika je tak primer - za osebne namene je dovoljen odvzem iz narave in zbiranje nadzemnih delov. Dovoljena dnevna količina je šopek (število rastlin, ki jih lahko oseba drži med palcem in kazalcem). Prepovedano je izkopavanje (korenik) ter nabiranje semen in plodov.
Pisani travniki z arnikami so eden od simbolov Pohorja. Zaradi relativno velike populacije arnike območje deluje kot genska banka. Vendar jo raje občudujmo v naravi ali fotografiramo kot nabiramo. Prav tako se držimo uhojenih poti, da ne teptamo travišč.
Izguba gozdov bi nas drago stala
Mednarodni dan gozdov letos poteka pod geslom Gozd in ekonomija. Gozdovi namreč izdatno prispevajo k svetovnemu gospodarstvu in omogočajo številna delovna mesta po vsem svetu. Poleg tega seveda brezplačno opravljajo ključne ekosistemske storitve, povezane z vodo, podnebjem in tlemi, vključujemo jih v ponudbo ekoturizma, nenazadnje nas oskrbujejo z energijo in surovinami.
Izguba gozdov med drugim vodi v erozijo tal, poplave, visoke stroške zaradi podnebnih vplivov, kar pogosto močno presega kratkoročne gospodarske koristi.
Previdna vožnja na območjih selitev dvoživk
Dvoživke, kot so žabe, krastače, močeradi in pupki, so ogrožene, zavarovane in igrajo ključno vlogo v prehranjevalnih verigah ter prispevajo k ohranjanju vrstne pestrosti. Med drugim živijo tudi ob Dravi in njenih pritokih, naravnih ali umetnih, stalnih ali občasnih vodnih površinah.
Začetek množične selitve dvoživk je zgodaj spomladi, ko so nočne temperature nad lediščem, zemlja pa je vlažna. Selitev poteka ob mraku, ko dvoživke zapustijo prezimovališča v gozdu in se podajo proti vodnim površinam, kjer odložijo jajca (mrest).
Vendar pa ljudje na cestah, ki prekinjajo selitvene poti dvoživk, pogosto povzročimo njihovo smrt. Na tem mestu bi želeli pozvati vse voznike, naj bodo ob mraku še posebej previdni in naj v bližini vodnih površin upočasnijo vožnjo.
Na številnih mestih potekajo akcije prenašanja dvoživk čez cesto, ki se jim lahko pridružite kot prostovoljci (več informacij: https://www.pomagajmo-zabicam.si/).
Viri:
- Združeni narodi:
https://www.un.org/en/observances/world-wildlife-day
- Zavod za gozdove Slovenije:
https://www.zgs.si/za-obiskovalce/mednarodni-dan-gozdov-21-marec
- Konvencija CITES:
https://cites.org/eng/news/one-month-to-world-wildlife-day-2026
- Traviščem vračamo življenje:
https://www.lifetograsslands.si/wp-content/uploads/2016/05/4_POHORJE.pdf
- Arnika na Pohorju in njena ogroženost:
https://pzs.si/javno/KVGN/Seminarske%20naloge/2025-Jeram_Natasa_Arnika_na_Pohorju_in_njena_ogrozenost.pdf
- Društvo študentov naravoslovja (DŠN):
Facebook DŠN
- Pomagajmo žabicam:
https://www.pomagajmo-zabicam.si/
- Drava – Natura 2000, reka za prihodnost:
https://drava-natura.si/vrste/veliki-pupek-in-hribski-urh
- Predpisi:
- Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93 s spremembami)
- Pravilnik o varstvu gozdov (Uradni list RS, št. 114/09 s spremembami)
- Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04 s spremembami)
- Uredba o zavarovanih prosto živečih vrstah gliv (Uradni list RS, št. 58/11)
