V drugi polovici maja se spomnimo na to, kako pomembno je ohranjati naravo – od drobnih opraševalcev do parkov. Pri tem je ključno sodelovanje.
Svetovni dan čebel (20. 5.)
Prav na predlog Slovenije je Organizacija združenih narodov razglasila 20. maj za svetovni dan čebel. Na ta dan se je leta 1734 rodil Anton Janša, ki velja za začetnika čebelarstva in največjega strokovnjaka v tistem obdobju.
Na našem območju je avtohtona kranjska čebela. Velja za pasmo, ki je tudi v mestih zelo primerna za pridobivanje medu in drugih čebeljih pridelkov.
V zadnjem desetletju so zaradi podnebnih sprememb, ki se odražajo kot velika nihanja temperatur in vremena ter pojavu ekstremnih vremenskih dogodkov, ogroženi tudi opraševalci. Posledično seveda tudi pridelava nekaterih vrst sadja in zelenjave. Eden izmed pomembnih ukrepov v skrbi za čebele in druge opraševalce je, da jim zagotovimo zdravo življenjsko okolje z veliko bogate paše, kar dosežemo s kasnejšo košnjo.
Na javnih občinskih zelenih površinah v Mariboru in bližnjih občinah ter zunanjih površinah nekaterih kulturnih zavodov, osnovnih šol in vrtcev se kosi pozneje kot običajno, ko cvetlice že odcvetijo. Na teh lokacijah je bilo nameščenih že več kot 100 informativnih tablic, ki mimoidoče obveščajo o razlogu za to.
Evropski dan Nature 2000 (21. 5.) in Mednarodni dan biotske raznovrstnosti (22. 5.)
Natura 2000 je ekološko omrežje, namenjeno ohranjanju biotske raznovrstnosti, ki v Evropski uniji upada. Še posebej so na udaru lažje dostopna območja. Cilj je zaustaviti in obrniti trend izumiranja rastlinskih in živalskih vrst.
Ob praznovanju mednarodnega dneva biotske raznovrstnosti bo v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru v Pivoli na ogled razstava fotografij z naslovom 'Semena za življenje', ki je nastala v okviru projekta Life for Seeds. Strokovno vodstvo po razstavi bo 22.5. ob 12. uri (vstop je prost). Več informacij: https://botanicnivrt.um.si/
Evropski dan parkov (24. 5.)
Tema letošnjega Evropskega dne parkov je Skupaj za naravo. Varovana območja narave niso le na zemljevidu zamejena območja, pač pa življenjski prostori, v katerih je vse povezano – rastline, živali in ljudje. Ohranjanje narave je možno le s sodelovanjem – tako znotraj kot izven meja parkov.
V zeleno okolje radi zahajamo, ker nas hkrati sprosti napetosti dnevnega ritma in napolni z energijo. Brez zelenih površin v mestu, ki blažijo poletne vročinske valove, bi bile temperature še bolj nevzdržne. Poleg tega nam parki predstavljajo brezplačen prostor za druženje in raznovrstne oblike rekreacije. A narava okoli nas le ni tako samoumevna, kot se nam zdi. V zameno za vse naštete dobrobiti, ki nam jih nudi, skupaj prispevajmo k njenemu ohranjanju.
V parkih upoštevajmo naslednje napotke:
- Ne zadržujmo se pod drevesnimi krošnjami - kljub rednemu vzdrževanju obstaja možnost odloma vej in tla okoli debla sčasoma postajajo preveč zbita. To pa slabša pogoje za rast dreves. Ali veste, da se korenine dreves razpredajo pod zemljo celo širše kot njihove krošnje?
- Po deževju, ko so tla razmočena, ne hodimo po zelenicah - to še dodatno zbije podlago in voda vsakokrat težje odteče. Držimo se utrjenih poti.
- V času (bližajočih se) vremenskih motenj svetujemo previdnost in pravočasni umik iz parka, nikakor se ne skrivajte pod drevesi. Močan veter ali udar strele lahko imata usodne posledice.
- Rastline občudujemo ali fotografiramo, njihovih delov ne trgamo, ne cvetov ne listov ali vej. Park je kot velika pisana vaza, ki jo lahko občudujemo vsi.
- Živali, ki jih srečamo v parku, ne hranimo. Brez skrbi, svojo najljubšo hrano si bodo poiskale same v naravi. Odvržen kruh in druga človeška hrana živali ne oskrbita s hranili, privabljata podgane in onesnažujeta vodo.
- Odpadke odnesimo s seboj ali jih odložimo v koše. Žvečilni gumi in cigaretni ogorek sta res zelo majhna, vendar traja zelo dolgo časa, da razpadeta.
- Klopi, koši in druga infrastruktura v parku služijo vam, obiskovalcem, zato naj ne bodo predmet vandalizma. Vsak se rad usede na čisto klop.
- Vožnja z motorji sodi na cesto, vožnja s kolesi pa na utrjene poti. Škoda zaradi neprimerne vožnje je lahko nepopravljiva. Rastline s poškodovanimi koreninami težko preživijo.
- Koles ne prislanjamo na drevesa - v času prireditev so na voljo dodatna stojala.
- Parkiranje na zelenicah izven urejenih parkirnih površin ni le kaznivo, pač pa je tudi potencialna grožnja okolju in naravi. Raje izberite javni prevoz.
- Predvajanje glasne glasbe ne sodi v park, saj to ni prostor za zasebne zabave. Raje prisluhnimo ptičjemu petju.
- Ob mraku obiskovalce pozivamo, da zapustijo območje. Živali bodo vesele miru.
Viri
Dan čebel:
- https://www.jhmb.si/wp-content/uploads/documents/ostale-publikacije/004%20Fokus%20%E2%80%93%20Skupina%20JHMB,%20mar.%202025.pdf
- https://www.rtvslo.si/okolje/zeleni-petek/brez-cebel-bi-sadje-postalo-zelo-dragoceno-pridelek-bi-bil-siromasen-ali-pa-ga-sploh-ne-bi-bilo/744918
- https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/svetovni-dan-cebel/
Evropski dan Nature 2000:
- https://zrsvn-varstvonarave.si/kaj-varujemo/obmocja-natura-2000/
Mednarodni dan biotske raznovrstnosti:
Evropski dan parkov:
- https://www.europarc.org/managing-parks/european-day-of-parks/
