Nad izviri 6
2204 Miklavž na Dravskem polju
Demografski razvoj prebivalstva na Dravskem polju
Natančnejši podatki o demografskih značilnostih prebivalstva so za naselja na Dravskem polju šele iz leta 1869. Za priseljevanje prebivalstva na območje današnje občine je bil odločilnega pomena razvoj Maribora, kjer so se že v drugi polovici 19.stoletja pojavile potrebe po delovni sili. Zato se je začelo v bližino mesta seliti prebivalstvo predvsem z južnega dela Dravskega polja. To prebivalstvo se je selilo predvsem na dve območji: na območje ob vznožju Pohorja, ob železnici in cesti, ter na območje ob prometnici Maribor - Ptuj, kamor sodi tudi območje občine Miklavž na Dravskem polju. Po drugi svetovni vojni je zaradi družbeno-ekonomskih vzrokov prebivalstvo začelo masovno opuščati kmetijsko dejavnost in se zaposlovati v industriji. Višek priseljevanja v bližino mesta je bil v 60. letih 20. stoletja, kasneje se je naraščanje prebivalstva upočasnilo, dokler ni v 80. letih 20. stoletja zaradi slabših gospodarskih razmer in znižane rodnosti začelo stagnirati.
Demografski razvoj prebivalstva v občini Miklavž na Dravskem polju
Ob popisu prebivalstva 1869 so bile največje naselje na območju občine Dobrovce, sledil je Miklavž, nato pa Skoke in Dravski Dvor. Tik pred koncem 19. stoletja je Miklavž po številu prebivalcev dohitel in prehitel Dobrovce. Pred prvo svetovno vojno se je v Miklavžu začela intenzivnejša rast prebivalstva. Vzrok za to, da je število prebivalcev v Miklavžu naraščalo hitreje kot v drugih naseljih občine, so slabši naravni pogoji za kmetovanje, zaradi česar so mali kmetje in kočarji prodajali zemljo novim priseljencem in si tudi sami poiskali zaposlitev v mestu. V času med obema vojnama ni bilo vidnejše rasti prebivalstva, z izjemo Dravskega Dvora. Po drugi svetovni vojni je prišlo do hitre rasti števila prebivalcev v vseh naseljih občine, pri čemer je število prebivalcev najhitreje naraščalo v Miklavžu in Dravskem Dvoru. V začetku 80. letih 20. stoletja se začne na območju občine stagnacija števila prebivalcev.
Demografska struktura prebivalstva v občini
V občini Miklavž na Dravskem polju je po zadnjih rezultatih popisa 5.887 prebivalcev: 2.872 moških in 3.015 žensk. V občini je 2.084 gospodinjstev, ki v povprečju štejejo skoraj 3 (2,8) člane. Skupaj je v vseh štirih naseljih občine 1.698 stanovanj. Povprečna gostota prebivalcev v občini znaša okrog 400 prebivalcev km2 (1996). Prebivalcev od 0 do 14 let je 856, od 15 do 65 let 4.222 in starejših od 65 let 602 (Almanah slovenskih občin 2000).
Raba tal
V občini so parcele razdeljene v dve katastrski občini: katastrska občina Miklavž na Dravskem polju in katastrska občina Skoke, ki zajema tudi Dobrovce in Dravski Dvor. V povprečju parcele v katastrski občini Miklavž na Dravskem polju merijo 14 arov, v katastrski občini Skoke pa 24 arov. Parcele so v obliki pravilnih in nepravilnih grudastih delcev. V povprečju pride na posestni list v katastrski občini Miklavž na Dravskem polju 2,4 parcele, v katastrski občini Skoke pa 3,4 parcele. V obeh katastrskih občinah največ površin predstavljajo njive in vrtovi, delež ostalih površin pa se razlikuje. V zadnjih sto letih se je najbolj zmanjšal delež njivskih površin in pašnikov, povečal pa se je delež neplodne zemlje, predvsem na račun gradnje ter sadovnjakov.
Gospodarstvo
V občini je okoli 2.500 aktivnih prebivalcev (okoli 42%). Delež zaposlenih v primarnem sektorju, v kmetijstvu, je v primerjavi s Slovenijo (7,4%) in Dravskim poljem (9,1%) podpovprečen in znaša po posameznih naseljih: Dobrovce 8,1%, Skoke 2,4%, Miklavž 1,6% in Dravski Dvor 0,7%. Najpomembnejše kmetijske panoge so: reja govedi, pridelovanje vrtnin in okrasnih rastlin ter pridelava žit in drugih poljščin. V letu 1996 je bila večina prebivalstva zaposlenega v terciarnem in kvartarnem sektorju, veliko manj pa v sekundarnem. Zaposlenih oseb je 490, samozaposlenih 227, samostojnih podjetnikov 184 in kmetov 43. Brezposelnih je 555 oseb. V Miklavžu je registriranih 166 gospodarskih družb. Najpomembnejše gospodarske panoge so: promet in zveze, trgovina, popravilo motornih vozil, gostinstvo in gradbeništvo.